DomovMediji

In Memoriam: Jurij Štirn

 »Če si kdaj okusil letenje, boš po Zemlji vedno hodil z očmi, obrnjenimi v nebo. Od tam si prišel in tja se boš želel vrniti.« (Leonardo da Vinci)

 
 
 
Letenje je zapolnilo in zaznamovalo življenje legende slovenskega letalstva, ki je v 96. letu starosti za vedno odšla. Z žalostjo smo sprejeli vest, da se je poslovila izjemna osebnost, ustanovitelj in graditelj ter prvi direktor Aerodroma Ljubljana, gospod Jurij Štirn. Jurij Štirn je posvetil večji del svojega življenja letalstvu in pustil neizbrisen pečat v zgodovini slovenskega letalstva, ki ga je zaznamovalo, ter ga aktivno soustvarjal. Bil je vojaški in športni pilot, učitelj letenja ter začetnik aerofotogrametrije v Jugoslaviji. 
 
Rodil se je leta 1925 v letalski družini, njegov stric je bil major vojnega letalstva. Pri 22-ih letih se je vpisal v oficirsko pilotsko šolo in le dve leti kasneje zahtevno izobraževanje zaključil ter postal pilot lovec. Kot pilot lovec je deloval v Zadru in Zemunu, kjer se je usposobil za letenje z lovskim letalom Ikarus S-49, kasneje pa še v Beogradu, leta 1953 pa je sprejel mesto poveljnika aviooddelka na letališču Ljubljana Polje, ki je v tistem času delovalo kot civilno in vojaško letališče, ter šolal vojaške pilote oficirje. Aktivno je sodeloval z Letalsko zvezo Slovenije in se dve leti kasneje tam zaposlil kot inšpektor letenja za slovenske aeroklube, upravnike letalskih šol pa poučeval nočno letenje.
Z Geodetskim zavodom Slovenije je aktivno sodeloval pri pripravi geodetskih zemljevidov Slovenije, bil je pilot letala DC-3, s katerim je Zavod pridobival fotografije slovenskega terena, kasneje pa je postal direktor takratne Aerofotogrametrije Slovenije. 
 
Leta 1960 so razmišljanja in ideje o sodobnem mednarodnem slovenskem letališču postajale vse bolj nujne in gospod Jurij Štirn je postal direktor obstoječega letališča v Polju pri Ljubljani, hkrati pa je kot direktor gradnje novega letališča na Brniku odigral ključno vlogo pri izdelovanju načrtov in njeni gradnji. Sodobno regionalno evropsko letališče s sistemom za instrumentalno pristajanje (ILS) je bilo zgrajeno v rekordnem času in odprto 24. decembra 1963. Prvotno letališče je bilo sicer bistveno manjše, kot ga poznamo danes. Zgrajena sta bila potniški terminal in upravna stavba ter kontrolni stop, vzletno pristajalna steza pa je bila dolga tri kilometre. 
 
Kot prvi direktor takratnega Aerodroma Ljubljana je pospremil pristanek prvega letala tipa DC-6B slovenskega letalskega prevoznika Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways), redni letalski promet pa je pod njegovim vodstvom stekel 9. januarja 1964. Kljub, za današnje razmere, skromni infrastrukturi je že v prvem letu delovanja letališče sprejelo več kot 78.000 potnikov, redni potniški promet pa so predstavljale linije z Beogradom, Dubrovnikom in Londonom, ki jih je vzdrževal JAT, Adria Aviopromet pa je letela v Beograd in Alžir. Dve leti po odprtju letališča na Brniku je Aerodrom Ljubljana postal še upravljavec letališča v Pulju, kar je za obstoječe letališče na Brniku pomenilo razširitev dejavnosti in povečanje prometa. 
 
Gospod Jurij Štirn je bil direktor Aerodroma Ljubljana vse do leta 1968. Tudi ko je zaključil službovanje na letališču, je z zanimanjem spremljal njegov razvoj in se ob različnih priložnostih nanj rad vračal. Vedno prijazen in prijeten sogovornik, navzven sicer skromen in preprost, je bil brez dvoma človek dejanj, smelih misli, prodornih odločitev in velikih dosežkov. Tvorec slovenske letalske zgodovine se je poslovil v času, ko je globalna letalska panoga pred vrati velikih sprememb in preobrazb, ljubljansko letališče pa doživlja vnovično razširitev in modernizacijo z izgradnjo novega potniškega terminala. Odhod izjemne osebnosti v sebi nosi obljubo in odgovornost tistih, ki bomo naprej gradili novo, navdihujočo slovensko letališko prihodnost. 
 
Gospod Jurij Štirn, hvaležni smo za vse, kar ste doprinesli k razvoju letališča in slovenskega letalstva. Ostajate v spoštljivem spominu!
 
Naše sožalje družini in vsem, ki so ga imeli radi. 

Kolektiv Fraporta Slovenija 
 

Brnik, 7. 1. 2021