Varstvo zraka

Na kakovost zraka na območju letališča vplivajo emisije cestnega in letalskega prometa, dejavnosti na letališču, ogrevanje objektov na območju letališča in širše.

Kakovost zraka na območju je odvisna predvsem od dotoka onesnaženih mas iz smeri Ljubljane in Kranja ter vremenskih razmer. Na območju letališča je v uporabi oprema za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi.  

REDUCTION Stationary screen 16-9 LJU-SLO.jpg

 

Obseg letalskega prometa še ni dosegel nivojev iz predkoronskega časa, a je bilo v letu 2023 zabeležena kar 30 % rast potniškega prometa. Zaradi omenjene rasti in spodbudne napovedi prometa v prihajajočih letih smo pričeli ponovno s spremljanjem in poročanjem relativnega kazalnika ogljičnega odtisa (t CO2e/potnika) v okviru programske sheme certificiranja za zmanjševanje toplogrednih vplivov (Airport Carbon Accreditation – ACA), ki poteka pod okriljem združenja evropskih letališč (ACI Europe).    


V primerjavi s povprečjem obdobja 2019 in 2021-2022 smo absolutno količino izpustov CO2e zmanjšali za 6 odstotkov. Na podlagi podatkov o številu potnikov in teži tovora za leto 2023 so se izpusti v primerjavi z obdobjem 2019 in 2021-2022 zmanjšali za 23 odstotkov na posameznega potnika oziroma povečali za 2,5 odstotka na 100 kg tovora. V letu 2023 je bilo v primerjavi z letom 2022 zabeleženo povečanje ogljičnega odtisa v segmentu ogrevanja in lastnega voznega parka, znižanje ogljičnega odtisa pa v segmentu elektrike in generatorjev. Celotne emisije 1. in 2. obsega pa so se povečale za 1,5 odstotka.

Med pomembnimi okoljskimi zavezami družbe so učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije oziroma raba okolju prijaznejših energentov, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in emisijdrugih toplogrednih plinov.

Definirali smo ključne kazalnike energetske učinkovitosti. Kontinuirano merimo rabo goriv in energije. Leta 2023 smo porabili 6.846.522 kilovatov električne energije  (100-odstotno proizvedena iz obnovljivih virov energije), 141.359 kubičnih metrov zemeljskega plina (ZP), 27.285 litrov utekočinjenega naftnega plina in propana (UNP), 95.052 litrov ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), 112.711 litrov dizla in plinskega olja, 10.534 litrov bencina in 1.229 litrov kerozina.  

Skladno z energetsko strategijo družbe in zavezo za ohranjanje okolja smo konec leta 2019 zaključili z izgradnjo Centralnega energetskega objekta, ki omogoča učinkovito oskrbo s toplotno in hladilno energijo za področje celotnega letališča na enem mestu. V svoji zasnovi združuje napredne tehnološke in okoljsko učinkovite sisteme ogrevalnih elementov. Kot glavno gorivo za ogrevalne kotle se uporablja zemeljski plin. Zasnovan je modularno in omogoča širitve energetskih postrojenj za nadaljnjih deset let.

V partnerskem sodelovanju z družbo Resalta, ki je investitor projekta, je na strehi garažne hiše novembra 2021 začela delovati sončna fotovoltaična elektrarna, ki prispeva k dolgoročnemu cilju zmanjševanja emisij CO2 in prihranku pri stroških energije. V letu 2022 je elektrarna proizvedla  579 megavatov električne energije iz obnovljivih virov, kar predstavlja osem odstotkov celotne porabe električne energije na letališču. S tem je bilo v ozračje izpuščenih 211 ton manj izpustov CO2. Investicije v izgradnjo novih sončnih elektrarn so se nadaljevale v letu 2023.

Z mobilnostnim načrtom želimo zaposlene, poslovne partnerje ter potnike in obiskovalce letališča spodbuditi k spreminjanju potovalnih navad in k odgovorni in racionalni uporabi avtomobila ter izbiri trajnostnih prevoznih sredstev.

Družba se zaveda težav z mobilnostjo in dostopnostjo letališča z vidika trajnostnih oblik prevoza, zato poskuša mobilnostni načrt te omejitve kar najbolje upoštevati.

Letališče je z bližnjimi kraji sicer povezano s sredstvi javnega prevoza, a jih zaposleni zaradi izmenske narave dela ne morejo uporabljati. Zaposleni za prevoz na delo večinoma uporabljajo avtomobile, saj je prometna infrastruktura precej neprijazna za hojo in kolesarjenje. Smo pa že pred leti pristopili k spodbujanju uporabe električnih vozil za krajša službena potovanja.

Trajnostna poročila

Vsako leto pripravimo samostojno trajnostno poročilo, ki je komplementarno letnemu poročilu. Poročilo je pripravljeno v skladu s standardi GRI – osnovna verzija (Global Reporting Iniciative).