Okolje

Vzdrževanje certificiranega sistema ravnanja z okoljem  (ISO 14001).

Obvladovanje hrupa na ravni, ki omogoča okoliškemu prebivalstvu izboljšano kakovost življenja.

Postati brezogljično letališče do leta 2045.  

Zmanjšanje deleža mešanih komunalnih odpadkov na 10 % v skupni količini odpadkov do leta 2030.

Zmanjšanje in zamenjava okolju škodljivih energentov (kurilno olje, bencinsko in dizelsko gorivo, električna energija iz termoelektrarn) z ekološko sprejemljivejšimi (zemeljski plin, obnovljivi viri energije).

Povečanje deleža obnovljivih virov energije (hidroenergija, geotermalna, sončna in vetrna energija, biomasa, bioplin).

Hrup je stalni spremljevalec letališča in njegovih dejavnosti, zato ga skrbno upravljamo. Ljubljansko letališče na podlagi uredbe, ki ureja ocenjevanje hrupa v okolju, spada med manjša letališča, za katera so zahteve glede obremenitve okolja s hrupom strožje, kot na večjih letališčih s prometom nad 50.000 operacij letno.

Glavni vir hrupa na območju letališča so letalske operacije na vzletno-pristajalni stezi, ki ga povzroča hrup potniškega in tovornega letalskega prometa ter splošnega letalstva. Drugih virov hrupa (cestni promet, dela na poljih, drugi izredni dogodki ipd.) pri oceni vpliva na okolje ne upoštevamo.

Na kakovost zraka na območju letališča vplivajo emisije cestnega in letalskega prometa, dejavnosti na letališču, ogrevanje objektov na območju letališča in širše. Kakovost zraka na območju je odvisna predvsem od dotoka onesnaženih mas iz smeri Ljubljane in Kranja ter vremenskih razmer. Na območju letališča je v uporabi oprema za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi.  

Ogljični odtis

Upravljanje z energijo

Trajnostna mobilnost

Oskrba s pitno vodo v kompleksu letališča poteka po treh glavnih virih iz smeri Krvavca, Kranja in Adergasa. Z več viri je zagotovljena tudi redundanca.

Znotraj letališkega kompleksa so primarni dovodi povezani v interni sekundarni vodovodni sistem. Razvod vodovodnega omrežja poteka v koridorjih cest s stranskimi odcepi do posameznih objektov oziroma zazidalnih karejev. Za zagotavljanje požarne vode oziroma napajanje hidrantov je zgrajen požarni bazen s kapaciteto 300 kvadratnih metrov.

V družbi odgovorno ravnamo z vsemi kategorijami odpadne vode. Na območju letališča nastajajo naslednje kategorije odpadne vode:

• komunalne odpadne vode, katerih delež se ocenjuje na več kot 90 % celotne količine odpadnih voda, ki nastajajo v različnih objektih letališča;
• industrijske odpadne vode, ki nastajajo na lokaciji gasilsko-vadbenega poligona;
• meteorne odpadne vode z utrjenih površin.

Celotni kompleks letališča je priključen na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Vse komunalne in industrijske odpadne vode iz kompleksa letališča se združujejo v skupni kanalizacijski kolektor, ki je povezan do priključka Spodnji Brnik. Od tam se odpadne vode stekajo v javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi v centralni čistilni napravi v Domžalah.

Odvajanje meteorne vode s čistih površin (strehe objektov) poteka s ponikanjem v obstoječi teren. Odvajanje meteorne vode z onesnaženih površin (ceste, parkirišča, letališka ploščad) poteka preko internega kanalizacijskega sistema, na katerem so vgrajeni ustrezni lovilci olj in maščob, in s ponikanjem v obstoječi teren. Na širšem območju letališča ni vodotokov. Ker v bližini ni vodotokov in sestava tal omogoča dobro ponikanje, se padavinska voda iz objektov letališča odvaja posredno v vode preko ponikovalnic. Območje ponikanja se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali prispevnem območju kopalnih voda. Širše območje letališča prav tako ne leži v območju Natura 2000.

Letališka dejavnost je neposredno povezana z nastankom različnih vrst odpadkov. Nenehen izziv, ne le naše družbe, ampak širšega sistema ravnanja z odpadki, je odpadke prepoznati kot surovine, ki lahko v različnih sistemih krožijo v zaprtih zankah.

Pri ravnanju z odpadki nam je vodilo hierarhija EU, ki daje prednost snovni uporabi pred energetsko izrabo in končnim odlaganjem, zato vse odpadke zbiramo in ustrezno ločujemo na območjih posameznih sklopov dejavnosti. Za  zagotavljanje ločevanja odpadkov po osnovnih frakcijah imamo centralni ekološki otok za odpadke in druga manjša ekološka zbirna mesta za nekatere druge vrste odpadkov, kot so: kartuše, odpadna motorna olja, absorbenti, oljni filtri, izrabljene gume, letalski odpadki idr. Ustrezno ločene odpadke po frakcijah predajamo izvajalcu lokalne javne službe in prevzemnikom odpadkov, ki imajo potrebna  dovoljenja ali potrdila o vpisu v ustrezne evidence Agencije RS za okolje. Določena količina letalskih odpadkov (t. i. odpadki 1. kategorije) gre v sežig.

Novozgrajeni centralni ekološki otok, ki je začel obratovati v letu 2020, je opremljen s sodobno komunalno opremo in tehnologijo, s čimer je zagotovljena še višja kakovost ravnanja z odpadki, zlasti z vidika ločevanja odpadkov že na izvoru oziroma pri predaji odpadkov na centralni ekološki otok. V strukturi odpadkov, ki nastanejo na ljubljanskem letališču, običajno največji delež predstavljajo gradbeni odpadki. Njihov obseg je odvisen od letnih gradbenih investicij v prenovo in posodobitev letališča.

Fraport Slovenija je izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu v povprečju nastane več kot 150 ton odpadkov ali več kot 200 kg nevarnih odpadkov. Skladno z zahtevami veljavnih predpisov, ki urejajo področji ravnanja z odpadki in odpadnimi olji, imamo izdelan načrt gospodarjenja z odpadki. 

V skladu z uredbo, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, je treba za skladišča z zmogljivostjo, večjo od deset kubičnih metrov, sprejeti Načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami, s katerim se določijo ukrepi za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in načini ravnanja ob nenadzorovanem iztekanju nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev, cevovodov ali opreme za polnjenje oziroma praznjenje rezervoarjev.

V družbi imamo podzemni rezervoar z zmogljivostjo 50 kubičnih metrov. V avioblagovnem skladišču in delavniških prostorih hranimo oziroma zbiramo manjše količine nevarnih snovi. Na območju letališča so postavljeni lovilci olj in maščob, ki zadržujejo iztekanja in razlitja nevarnih tekočin (npr. goriva, ostanki olj, tekočine za razleditev).

Na območju letališča so locirani viri elektromagnetnega sevanja, kot so bazne postaje za mobilno telefonijo, radarski navigacijski sistemi za nadzor letalskega prometa in transformatorske postaje za elektroenergetsko oskrbo območja letališča.

Radarski navigacijski sistemi, v lasti Kontrole zračnega prometa Slovenije, in bazne postaje za mobilno telefonijo so predmet obveznih monitoringov v skladu z zakonodajo s področja elektromagnetnih sevanj. Rezultati monitoringov dokazujejo, da so sevalne obremenitve v okolici radarjev in baznih postaj pod mejnimi vrednostmi, kot jih določa zakonodaja.

Na območju letališča osvetljujemo predvsem parkirne in prometne površine (interne ceste), pa tudi vzletno pristajalno stezo, ki ima svetlobno navigacijski sistem za delovanje letališča. Osvetljene so tudi oglasne površine.

V skladu s področno zakonodajo, ki ureja svetlobno onesnaževanje, smo dolžni imeti izdelan načrt razsvetljave.  

Načrt razsvetljave

Vzletno-pristajalna steza je odprt prostor, kjer je sobivanje s pticami nujno. Upravljavec letališča si prizadeva to doseči z različnimi ukrepi. Pri tem ne pozablja na svoje glavne odgovornosti na področju upravljanja prostoživečih živalskih vrst, ki zajemajo proučevanje, preventivo, ukrepanje in nenehno izpopolnjevanje.

Osnovno znanje za sobivanje s pticami je bilo pridobljeno v dolgoročni ekološki študiji. Študija je omogočila vpogled v stanje bioloških populacij, prisotnost faktorjev privlačnosti, pripravo ukrepov za zmanjševanje prisotnosti ptic in njihovo spremljanje.

Nenehno tudi iščemo in uvajamo nove načine, ki temeljijo na sodobnih sistemih monitoringa in zmanjševanja prisotnosti ptic. S posegi v okolje želimo predvsem zmanjševati razpoložljivost hrane. Skladno s priporočili študije smo poskrbeli za primerna tehnična sredstva za pregon ptic in ustrezno usposabljanje kadrov.