Kakovost zraka

Na kakovost zraka na območju letališča vplivajo emisije cestnega in letalskega prometa, dejavnosti na letališču, ogrevanje objektov na območju letališča in širše.

Kakovost zraka na območju je odvisna predvsem od dotoka onesnaženih mas iz smeri Ljubljane in Kranja ter vremenskih razmer. Na območju letališča je v uporabi oprema za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi. 

REDUCTION Stationary screen 16-9 LJU-SLO.jpg

 

Razglašena pandemija, ki je povzročila nepredstavljivo prekinitev letalskega prometa, je neposredno vplivala na pravila programske sheme certificiranja za zmanjševanje toplogrednih vplivov, ki poteka pod okriljem združenja evropskih letališč (ACI Europe) in v katero je družba Fraport Slovenija vstopila leta 2013.

Julija 2020 smo obnovili certifikat na drugi stopnji (t.i. Reduction level). Zaradi skoraj popolne prekinitve odvijanja letalskega prometa je prišlo do občutnih in nenormalnih znižanj v emisijah toplogrednih plinov v letu 2020. Zato je ACI Europe sklenilo podaljšati veljavnost obstoječih certifikatov za eno leto, pri čemer se podatki o izračunu ogljičnega odtisa za leto 2020 ne upoštevajo v prihodnjih vlogah za obnovitev oziroma podaljšanje akreditacije.

V primerjavi s povprečjem preteklih treh let (2017–2019) smo tako absolutno količino izpustov CO2 zmanjšali za skoraj 26 %. Na podlagi podatkov o številu potnikov in teži tovora za leto 2020 so se izpusti v primerjavi z obdobjem 2017–2019 povečali za skoraj 343 % na posameznega potnika oziroma zmanjšali za skoraj 20 % na 100 kg tovora.

Med pomembnimi okoljskimi zavezami družbe so učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije oziroma raba okolju prijaznejših energentov, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in emisijdrugih toplogrednih plinov.

Definirali smo ključne kazalnike energetske učinkovitosti. Kontinuirano merimo rabo goriv in energije. Leta 2020 smo porabili 5.449.802 kWh električne energije (78,7-odstotno proizvedena iz obnovljivih virov energije, tj. energije iz hidroelektrarn in 21,3-odstotno proizvedena iz termoelektratrn), 345.603 kubičnih metrov zemeljskega plina (ZP), 31.493 litrov utekočinjenega naftnega plina in propana (UNP), 89.077 litrov dizla in plinskega olja, 7.723 litrov bencina in 492 litrov kerozina. 

Skladno z energetsko strategijo družbe in zavezo za ohranjanje okolja smo konec leta 2019 zaključili z izgradnjo Centralnega energetskega objekta, ki omogoča učinkovito oskrbo s toplotno in hladilno energijo za področje celotnega letališča na enem mestu. V svoji zasnovi združuje napredne tehnološke in okoljsko učinkovite sisteme ogrevalnih elementov.

Kot glavno gorivo za ogrevalne kotle se uporablja zemeljski plin. Zasnovan je modularno in omogoča širitve energetskih postrojenj za nadaljnjih deset let.

Z mobilnostnim načrtom želimo zaposlene, poslovne partnerje ter potnike in obiskovalce letališča spodbuditi k spreminjanju potovalnih navad in k odgovorni in racionalni uporabi avtomobila ter izbiri trajnostnih prevoznih sredstev.

Družba se zaveda težav z mobilnostjo in dostopnostjo letališča z vidika trajnostnih oblik prevoza, zato poskuša mobilnostni načrt te omejitve kar najbolje upoštevati.

Letališče je z bližnjimi kraji sicer povezano s sredstvi javnega prevoza, a jih zaposleni zaradi izmenske narave dela ne morejo uporabljati. Zaposleni za prevoz na delo večinoma uporabljajo avtomobile, saj je prometna infrastruktura precej neprijazna za hojo in kolesarjenje. Smo pa že pred leti pristopili k spodbujanju uporabe električnih vozil za krajša službena potovanja.

Trajnostna poročila

Vsako leto pripravimo samostojno trajnostno poročilo, ki je komplementarno letnemu poročilu. Poročilo je pripravljeno v skladu s standardi GRI – osnovna verzija (Global Reporting Iniciative).